(Pour visualiser de façon correcte ce texte, il peut être nécessaire dans le menu Affichage de choisir Codage Unicode (UTF-8))
Pour écouter le texte, cliquez sur la flêche verte !
ALAA E SAGO ƊUM IWA
Ɗanniyankooɓe iwdi afrik e hatanteeɓe renndo ina njogii yiɗde mawn'de ina ndarii mate aɓe njeytee e renndo ɓe ngoni ngoo ( haa teeŋti e to pinal, ñeeñal e golle) . Kono ko ɓuri heewde koo ɓe keɓtinaaka waɗi noon ko ɓe jonaaɓe .
Ɗuum waɗi ko teenti koo ɓe nananaaka.
Ɓesngu iwdi afrik ina njiɗi anndude e jokkondirde e daraniiɓe renndo mbele ganndondiral ina waɗa tawo darnde maɓɓe e renndo he to cofte e nder wuro e leeɗe ɗe ɓe koɗi ɗee ina ɓeydoo.Wondeɓe jonaaɓe , e humpeede ɓe jaagorɗe ko heewi ko ɓe poti heɓde ina welsindaa.
Ɗuum waɗi Racines & Fleurs (Ɗaɗi e Piindi) ina darii gam rentinde ɗee doole mbele jokkondiral maɓɓe e daraniiɓe renndo ina waɗa. E nder heen Racines & Fleurs ko kawtal pelle .
Kono e min njenanaa ,dee doole fof ndentataa so wonaa tawo Racines & Fleurs haɓe muujibu lenam-lenaagu (to golle ,to koɗki ) mo arani en afriknaaɓe wonɓe ɗo e farayse , faraysenaaɓe iwdi afrik hay faysenaaɓe dom tom ngduuri : “leñam-leñamaagu” mbonngu to renndo e to golle .
Eɗen nganndi leñam-leñaagu mbonngu ko njeñtudi golle koloñaal farayse e yonta xix : alaa e sago ko maa leƴƴi tokoosi pinndinee . Ndeen binndi duɗe jaaɓi-haaɗtirde , defte janngirɗe , jaayndeeji , wejo luumooji ndeen ina e hakkilaaji haa jooni, ardiiɓe ɓe peewaani wonan’de ɗii leƴƴi gila ndeen haa jooni mbaylaaki . Wuurde ɓesngu farayse ɓe jinnaaɓe iwdi afrik nguu leñam-leñaagu mbonngu e dow mbaydi nguru ( ina waɗi maale mum laaɓɗe haa jooni ) ko daliilu laaɓɗo e nguu leñam-leñamaagu .
Njiyee M. Sarkosi , faraysenaajo fedde diɗmere haɗaani dum yiɗde wonde
laamɗo leydi ngam o wonaa iwdi ɓaleejo.
Ɗumm waɗi eɗen mbaawi wiyde melaniin (ko ɓawlinta nguru ko) hayso ko ko jibidinaa, hay so fotaani feccude renndo farayse to lasli en e to arani en ko ɗuum wood hande.
Racines & fleurs won'deɓe fedde genndiyankoore ande foti haɓaade ka gonnka e dow laawol potal. Racines & fleurs ina foti haɓaade kaa ngonka mbele ko arata tawo juutaani ,e yiɗde men, tawo ina natta waawde winndireede walla miijoreede nii : « minen fof e min njenanaa alexandre dumas wonnoo , gaa fedde waasnde , ko famdi koo fof ko fedde nde feewaani . Ko o fittandu ndu hono mum alaa haawniindu ,hakkille mawɗo e to banngeeji keewɗi ,kono kadi hakindiindu to heewi. Nguurndam makko fof, dumas ko suka coftuɗo kono mo haaldotaako mo waawa jaɓde ko wonaa ko yiɗi koo . O wonnoo ko baleejo boɗeejo, jogiiɗo ñeeñal, kono ,to jikku, ko o ɓaleejo . Ko o njentudi mawndi njogiindi mbaydi njilundi . Ɗumdoo noon waawataa nanngireede ko kuulal kuuɓtidinngal ; eɗen naamno mbaydi renndo wayngo no alexandre dumas en , e bessngu makko en ».
(Clémence Royer 1878 philosophe traductrice de Darwin en France )
Binndi farayse ɗi SAMMBA AAN waɗti e pulaar
Texte original traduit par SAMMBA AAN